Pionirsko Obdobje (1993–1999)

Podjetje Gajcom smo ustanovili leta 1993 v obdobju hitrega tehnološkega napredka. Kot ustanovitelja, Robert in Darja, sva bila takrat polna študentske zagnanosti in inovativnih idej.

Začetki: Izzivi in Napredki (1993–1999)

Že kmalu po koncu srednje šole sva se aktivno vključila v poslovni svet, prevzemala vsako priložnost za ustvarjanje (in zaslužek). Kljub občasnim finančnim izzivom sva si prizadevala za čim večjo samostojnost.

Dejstvo je, da sva se (Robert in Darja) že takoj po koncu srednje šole vrgla v “biznis”, prijela za vsako delo, ki je prineslo kak tolar (in zraven seveda obdelala tudi marsikaterega, ki sva ga morala še dodatno plačati iz svojega žepa – recimo temu bolj ali manj drago šolanje). Čeprav sva bila staršem neskončno hvaležna za hrano in splošno podporo (razumevanje in tudi občasna posojila v denarju), sva se trudila živeti čim bolj samostojno. Bolj ko ne je šlo za prodajo po sejmih oz. stojnicah. Na trenutke zabavno, vsake toliko pač tudi pošteno stresno početje. Ampak konec dneva je najin zaslužek romal v skupno blagajno, iz katere sva financirala nadaljne podvige (in seveda občasne polomije). Ko je ideja prerasla nenehno iskanje lokacij za prodajo, sva začela razmišljati o odprtju podjetja. Zamislila sva si Gaj. Prijeten barček v zelenju, po možnosti ob morju – ali pa nekje v hribih, kjer bi prodajala napitke in morda kakšen čips :). Com sva dodala, ker je bilo to takrat moderno, po najini interpretaciji pa je pomenilo računalništvo in komunikacije. Tako sva idealom filozofinje vdahnila moško tehnično dušo.

Razvoj Imena in Prvi Projekti (1999–2005)

Filozofija Gajcom: Kombinacija Narave in Tehnologije (1999–2005)

Ko sva presegla prodajo na stojnicah, sva začela razmišljati o ustanovitvi podjetja. Ime Gaj sva izbrala zaradi prijetne asociacije s sproščujočim okoljem, morda ob morju ali v hribih. Dodala sva “Com,” ki je takrat pomenilo računalništvo in komunikacije, odražajoč najino interpretacijo in filozofijo združevanja tehnologije in kreativnosti.

Prvi Projekti: Potiskane Vrečke in Učenje na Lastnih Napakah (2005–2008)

Čeprav ideja o Gaju ni nikoli zaživela, sva se usmerila v prvi projekt – potiskane vrečke z logotipi podjetij. Kljub neuspehu pri prvem poskusu sva pridobila stranke in se odločila prevzeti oblikovanje. Izkazalo se je, da bova morala začeti tiskati sama, če želiva ohraniti nadzor nad cenami.

Pridobila sva dovolj strank in sklenila dogovor z dobaviteljem, za oblikovanje pa sva poskrbela sama na svojem prvem 286. Prvi čudeži so se rodili 🙂 Izkazalo se je, da prvič očitno ne gre – posel ni uspel, ker je dobavitelj tik pred izvedbo ceno vrečk dvignil za 200 %. Seveda marža ni bila tako visoka, da bi jo lahko odlesli s celo kožo, ampak speljali smo vseeno. Stranke so dobile vrečke in bile z njimi zelo zadovoljne. Midva pa sva ugotovila, da bova pač morala začeti tiskati sama, če bova hotela, da nama kdaj kaj ostane. Zaneseva se lahko očitno res samo nase.

Razširitev Poslovanja in Tehnološki Skoki (2008–sedanjost)

Rast in Razvoj: Od Mini Tiskarne do Sodobnih Prostorov v Vevčah (2008–sedanjost)

Začetna oprema, barve in znanje sta prišla iz Gorenjske. S sposojenim denarjem sva opremila prvo tiskarno v kleti pri starših. Prvi posli so bili tiskanje vizitk in drugih promocijskih materialov. Sčasoma smo razširili dejavnost s tampotiskom, uvoženim iz Kitajske. Prvi koraki v tiskanje majic so bili z vodno barvo, ki se je kasneje razvila v naprednejše tehnologije.

Ja, vizitke so se takrat še tiskale na sitotisk, in mi smo jih potiskali ogromno – še danes so te vizitke videti zelo profesionalne. Zakaj vizitke, če sva pa hotela tiskati vrečke? Ker se na vrečke ne da tiskati sitotiska – to sva ugotovila ravno dovolj prepozno, da smo sitotisk že imeli 🙂 Mimogrede : Eko vrečke, ki jih tiskamo zdaj, so izdelane drugače …

Zavezanost Inovacijam: Od prvih Majic do Sodobnega Tiskanja (sedanjost)

Potem se je začelo dogajati – dokupili smo tampotisk, to je bil prvi večji uvoz iz Kitajske. Tiskali smo še kulije, obeske in druge malenkosti. Sitotisk je ostajal in se krepil – potiskali smo prve majice. Vodna barva je bila takrat edina opcija, saj opreme za kaj več nismo imeli. Vodna barva, ki jo potiskaš na bombaž, se namreč posuši na zraku. Eden prvih poslov – bele majice z enobarvnim logotipom na srčni strani, nama bo za vedno ostal v spominu. Stranka je navdušena majico oblekla že v tiskarni, pobasala škatlo z ostalimi in veselo odhitela v vroč poletni dan. Čez pol ure se je gospod prepoten in razočaran vrnil – tisk je prav stekel z mesta, kamor smo ga dali, in začel delati potočke po majici – noro! Barva se namreč hitro posuši, vsaj en teden ali še več pa traja, da postane tudi pralno obstojna! Ostale majice so smo dodatno posušili in pred nekaj leti smo eno od teh majic videli v živo – še vedno je tisk obstojen. Takrat smo nadgradili opremo, dokupili smo najprej en stroj, potem še enega, pa prvega zamenjali z novejšim in zmogljivejšim, dokupili še dva, in se potem preselili. Kljub temu, da smo se po domači kleti širili kot rak, za kaj več kmalu ni bilo prostora. Zdaj smo v Vevčah že 17 let in nameravamo še nekaj časa ostati. Tukaj je prijetna energija, imamo hkrati mir in enostavno se pride do nas. In predvsem imamo res veliko prostora, da ga nenehno polnimo s svežimi idejami, ker nam pač nikoli ni dolgčas in nenehno iščemo rešitve za izzive, ki nam jih prinašate.